Spet pozdrav iz mesta, ki nikoli ne spi. Najprej kratka obnova dogajanja. Vceraj ko sem napisal blog, sva se z Mitjem odpravila v Midtown, ogledala sva si dvorano Madison Square Garden, kjer je med drugim nastopala tudi Madonna s svojo zadnjo turnejo, potem pa naju je pot zanesla proti Empire State Buildingu, ki je najvisji neboticnik v New Yorku. Iz ulic se ga niti ne vidi tako dobro, ker so vse stavbe okrog njega visoke vsaj deset nadstropij, ko se ti pa pogled nanj odpre izza vogala, je pa to nekaj neverjetnega. ESB je skoraj se enkrat visji kot ostali neboticniki v New Yorku in s svojo mogocnostjo verjetno ne pusti nikogar hladnega. Zakorakala sva vanj in cez nekaj varnostnih procedur, ki so izgledale se hujse kot tiste na letaliscih sva se povzpela na vrh, ki res ponuja neverjeten in nepozaben razgled na celotno mesto. Sicer nama je na fotoaparatu zmanjkalo baterije preden sva sla gor, ampak sva vseeno uspela iztisnit se dovolj energije iz njega za nekaj fotografij in kratkih videov. Koncen izdelek je tukaj:

Vec o ESB si lahko preberete tukaj.

Ne pozabite tudi na galerijo fotografij, ki jo najdete na tem naslovu.

Pa se povezava na Mitjev blog, kjer lahko berete se o njegovi plati dozivljanja mesta.
Vcerajsnji dan je bil res izreden in neverjeten. Kot receno najprej Empire State Building, potem pa vecerja v Burger Kingu, kjer sem si obljubil da jem zadnjic, pa ne da hrana ne bi bila dobra, ampak recimo ce si predstavljate McDonaldsov Big Mac, ki mu dodate se en sloj mesa, dodaten sloj sira, tako mastnega da kar tece vse ven plus cebula, neke omake in z mastjo predcejen kruh, dobite dobro idejo kako je to zgledalo. Pomoje je bila to moja najbolj kaloricna vecerja ever. 2500 kalorij po tamalem:) Danes planirava neko kitajsko restavracijo bluzu hostla v Harlemu, to bi moralo bit vsaj malo bolj zdravo.
Po vecerji sem poklical Matthewa, z Mitjem sva sla na obisk k njemu in ugotovil sem, da vedno ko sem z njim izkusam neverjetne stvari. Ko sva se dobila prvic je bil to moj prvi dan v New Yorku, sla sva na vecerjo, potem pa s Taxijem po klubih in bilo je res noro. Zdaj pa sva prisla z Mitjem v njegovo stanovanje na meji med Chelsea in SoHom in najprej me je presenetil razgled na Empire State Building, kjer sem bil nekaj ur prej. Iz njegovega stanovanje se torej iz fotelja, kjer sem sedel direktno vidi vsakih nekaj dni drugace osvetljen ESB. Potem mi je pokazal steno na kateri so bile stiri umetniske fotografije New Yorka, ena pa je bila na tleh prislonjena ob steno. Rekel je, da mu je cimra kupila se eno in da naj si eno izberem in jo odnesem domov kot darilo, ker mora naredit prostor za novo. Tako da domov nosim cudovito sliko Downtowna in Brooklyn Bridgea.
Potem je sledil dogodek, ki ga gotovo nikoli ne bom pozabil. Iz njegovega stanovanja se po pozarnih stopnicah pride na streho njegove zgradbe, sli smo gor in odprl se nam je cudovit pogled na Midtown na severu in Downtown na jugu, ura je bila okrog desetih in sedeli smo na strehi, se pogovarjali, okrog nas pa so migetale lucke neboticnikov. Res izjemen trenutek. Pa to se sploh ni bilo vse kar se tice izjemnosti vcerajsnjega dne. Pot naju je potem z Mitjem zanesla v lounge club x|es, kamor je Mitjo povabil Nic, nemec, ki je tam nastopal z Adamom Josephom, mladim takentiranim pevcem z res fantasticno muziko in neverjetnimi pevskimi sposobnostmi. Vec o njem tukaj. Morate si zavrtet njegov komad, ki ga najdete na njegovi strani, ker je fenomenalen, pa se dobro ponazori njegov stil. Poleg tega predvidevam, da bom zdaj se enkrat podozivel vcerjasnje dogajanje in bo tale komad za to popolna podlaga. Torej komad na zvocnike in gremo dalje:) Adam je tam imel band, igrali pa so od priredb znanih pesmi (vrhunec je bila gotovo priredba Madonnine Like a Virgin) do avtorskih komadov in medlejev. Noc je bila res izvrstna, jaz sem vcasih kar izgubil stik z realnostjo in sem moral prav pomislit, kje sem in kaj se mi dogaja, tako sanjsko je bilo. To pa je bil tudi trenutek, ko se mi je v glavi zgodil neke vrste preobrat. Vceraj sem res na nek nacin zastekal New York. Sem pridejo ljudje, ki se trudijo uspet, vsak je lahko tocno tisto kar zeli bit, lahko se izraza cez izgled, glasbo, vedenje, govor .... Vsak je drugacen, za razliko od nas, ki se trudimo, da bi bili vsi cimbolj podobni vsem ostalim, se tukaj trudijo da bi bili cimbolj unikatni. Joj joj, sanjska glasba, super ambient, New York, pestra zbirka ljudi, noc .... Se zdaj ko se spomnem na to me odnese. In potem se spomnim na mojo drzavico, Atomik Harmonik, Bepop in podobne in se zacnem pocutit cudno. Ne znam opisat, ampak po vcerajsnji noci sem se odlocil, da bi tukaj zelel zivet. Ker saj je veliko za videt, mesto je fantasticno lepo, ampak se vedno sem prisel sem na obisk in celo predvideval da mi bo sicer noro vsec, ampak da taksno zivljenje ne bo zame. Vceraj me je New York zacaral. Itak sem iz tega kluba prisel cisto zasanjan, potem pa stopim na ulico in se se enkrat zavem kje sem, vidim ljudi, ki drvijo po ulicah ob 3h zjutraj, vsi drugacni in zanimivi, vidim taksije, neboticnike, vhod v podzemno postajo .... Ah, se enkrat sem cisto odplaval.
Noc se je nadaljevala z obiskom dveh klubov, ki sta bila bolj plesno obarvana. Prvi se je imenoval Barracuda, tam ni bilo zelo veliko ljudi, bolj malo dogajanja in smo se zato vrgli na Fliperja v kotu. David je bil zraven drugace, ker smo se dogovorili da se dobimo v x|es-u. Naslednji klub se je imenoval Splash, tam pa se je plesalo na veliko, zabavali smo se nekje do pol petih zjutraj, potem pa sva sla spat v Harlem. Toliko kar se vcerajsnjega dneva tice. Kaj bo danes, se bo pa pokazalo s casom. David je s svojo kamero naredil tudi nekaj posnetkov (foto in video) s prejsnje noci in ko dobim tisto, bom seveda takoj ko bo mogoce to delil z vami.
Toliko zaenkrat, lep dan zelim, jutri pa spet porocam:)