Vceraj sem se znasel v Harlemu. Tisti hostel, o katerem sem pisal nazadnje pred dvema dnevoma sva zapustila in si nasla enega, ki je nekoliko cenejsi, ampak tudi nekoliko bolj oddaljen od glavnih mestnih sredisc. Takole izgleda najina nova soba:
Tukaj bova ostala do 16. septembra, potem pa kot ze receno verjetno v stanovanje k prijateljem.
Razlog, da se vceraj nisem nic oglasil je v tem, da sem bil enostavno prevec utrujen, ampak se bom danes odkupil. Ko sem bil tukaj se sam, sem veckrat omenil moje veselje do tega, da Mitja prinese notebook, ki se ga zdaj ze veselo posluzujem in zato lahko objavljam fotke in podobno, ker sem dobil v delno uporabo tudi fotoaparat.
Prvi dan, ko je bil Mitja tukaj (10. september) sva se ze kar zgodaj zjutraj odpravila v Downtown, sprehodila sva sa po Canal Streetu, Wall Streetu in Broadwayu, mimo nekaterih najvisjih neboticnikov v mestu, potem pa sva sla na trajekt do Staten Islanda, kjer sem sam bil ze en dan prej, ampak sta izkusnja in razgled zares fantasticna, poleg tega je zastonj, tako da sem z veseljem se enkrat obiskal kakih 10 km oddaljen otok. Tam sva sla na kratek sprehod, ker je bilo treba pocakat na naslednji trajekt za nazaj. Ob prihodu na Manhattan so bile vse podzemne zelezniske postaje v NY zaprte, predvidevam da zaradi priprav na slovesnosti ob 11. septembru, zato sva morala pes do mestne hise (blizu Brooklyn Brigea) in potem naprej do Greenwich Village. Tam sva si privoscila nekaj minutni odmor v Washington Square Parku in opazovala glasbenike, zonglerje in podobne, ki so tam kazali svoje spretnosti s klobukom na tleh pred sabo seveda. Sledil je sprehod v Chelsea in West Village, potem pa nazaj v Hostel v East Village.
New York je gromozansko mesto z ogromno ljudmi, z veliko hrupa in dogajanja, to pa vpliva na porabo zivljenske energije in zato me je po nekaj dneh, ko sem brez prestanka raziskoval Manhattan doletela utrujenost se za vse nazaj. Kaj to pomeni? Kot ze nekajkrat napisano, moje noge so (bile) katastrofalno razbolele, z dodatkom hudih zuljev, kljub temu pa sem spal mogoce 7 ur dnevno, hodil naokrog cele dneve in skoda mi je bilo vsakega trenutka, ko nisem raziskoval okolice in dozivljal mesta. Vceraj pa sem odkril svoje meje. Preselila sva se iz enega hostla v drugega, to je terjalo nosenje potovalk in torb in se nekaj organizacije, ki ni bila zelo uspesna (izstopila sva na napacni postaji) in zato sva morala hoditi se dlje. Ko sva se namestila, sva se takoj odpravila v Central Park raziskovat zgornji, severnejsi del le-tega in po kratkem sprehodu po Upper East Sideu je sledil se izlet v Trump Tower na Starbucks kavo, ki me je tokrat razocarala. To pa je bil trenutek, ko sem v utrujenosti, bolecinah v nogah in vsesplosni izcrpanosti izdahnil "Jaz ne morem vec, ne premaknem se vec NIKAMOR!" Ampak sem se seveda se moral do najblizje podzemne postaje, ki je bila sicer res blizu, ampak sva morala trikrat potem prestopat do doma (ker lahko bi sla pa na eno, ki je bila recimo 5x dlje, pa bi se pripeljala direkt, ampak nisem zmogel). To je bil torej moj fizicni zlom v New Yorku, ampak saj je v redu, zdaj vsaj vem kje so moje meje. 5 dni neprestane hoje (delno s potovalkami in od drugega dneva naprej z zulji in v bolecinah:), spanje po nekaj ur na noc in splosna vzhicenost (ki tudi zre energijo). Niti ni tako slabo, kajne?:)
Ko sva dospela v hostel sem se ulegel na posteljo, zacel pisat blog na notebook in po parih minutah zaspal. To je bilo recimo ob 5h popoldne, zbudil sem se okrog desetih, ker sva se z Mitjem dobila z enim online znancem, ki se je izkazal za zelo skuliranega cloveka, sli smo v en bar v East Village in nekaj ur igrali bingo, ki me je popolnoma prevzel, kljub temu, da je naceloma to bolj igra upokojencev:) Na odru so bile ena debelusna diva, transvestit in lezbicna komedijantka, ki so zrebali stevilke in ves cas pokali res izvirne fore, mi za mizo pa smo se tudi cisto vziveli v igro in ena v nasi druzbi je celo zadela jackpot in dobila 92$, kar pomeni da je bila pijaca za nas vse zastonj:) Potem smo se odpravili v nek manjsi in cenejsi klub na 2. ulici in 1. aveniji, kjer smo po nekaj urah plesanja, pogovarjanja in zabavanja zapustili dogajanje in z Mitjem sva se okrog 4h zjutraj vrnila v hostel. In takole sem zdaj tukaj, ura je okrog 2 popoldne, zbudil sem se pred eno uro mogoce, se najedel in se spravil pisat.
Sem bil pa tudi priden in naredil galerijo fotografij, ki si jo lahko ogledate tukaj. Sproti se jo bom trudil nadgrajevat, zaenkrat pa vsebuje fotografije od 10. in 11. septembra. Namig: desetga sem oblecen v rumeno, enajstega pa v crtasto majico:)
Pa se bonus:
Tukaj bova ostala do 16. septembra, potem pa kot ze receno verjetno v stanovanje k prijateljem.Razlog, da se vceraj nisem nic oglasil je v tem, da sem bil enostavno prevec utrujen, ampak se bom danes odkupil. Ko sem bil tukaj se sam, sem veckrat omenil moje veselje do tega, da Mitja prinese notebook, ki se ga zdaj ze veselo posluzujem in zato lahko objavljam fotke in podobno, ker sem dobil v delno uporabo tudi fotoaparat.
Prvi dan, ko je bil Mitja tukaj (10. september) sva se ze kar zgodaj zjutraj odpravila v Downtown, sprehodila sva sa po Canal Streetu, Wall Streetu in Broadwayu, mimo nekaterih najvisjih neboticnikov v mestu, potem pa sva sla na trajekt do Staten Islanda, kjer sem sam bil ze en dan prej, ampak sta izkusnja in razgled zares fantasticna, poleg tega je zastonj, tako da sem z veseljem se enkrat obiskal kakih 10 km oddaljen otok. Tam sva sla na kratek sprehod, ker je bilo treba pocakat na naslednji trajekt za nazaj. Ob prihodu na Manhattan so bile vse podzemne zelezniske postaje v NY zaprte, predvidevam da zaradi priprav na slovesnosti ob 11. septembru, zato sva morala pes do mestne hise (blizu Brooklyn Brigea) in potem naprej do Greenwich Village. Tam sva si privoscila nekaj minutni odmor v Washington Square Parku in opazovala glasbenike, zonglerje in podobne, ki so tam kazali svoje spretnosti s klobukom na tleh pred sabo seveda. Sledil je sprehod v Chelsea in West Village, potem pa nazaj v Hostel v East Village.
New York je gromozansko mesto z ogromno ljudmi, z veliko hrupa in dogajanja, to pa vpliva na porabo zivljenske energije in zato me je po nekaj dneh, ko sem brez prestanka raziskoval Manhattan doletela utrujenost se za vse nazaj. Kaj to pomeni? Kot ze nekajkrat napisano, moje noge so (bile) katastrofalno razbolele, z dodatkom hudih zuljev, kljub temu pa sem spal mogoce 7 ur dnevno, hodil naokrog cele dneve in skoda mi je bilo vsakega trenutka, ko nisem raziskoval okolice in dozivljal mesta. Vceraj pa sem odkril svoje meje. Preselila sva se iz enega hostla v drugega, to je terjalo nosenje potovalk in torb in se nekaj organizacije, ki ni bila zelo uspesna (izstopila sva na napacni postaji) in zato sva morala hoditi se dlje. Ko sva se namestila, sva se takoj odpravila v Central Park raziskovat zgornji, severnejsi del le-tega in po kratkem sprehodu po Upper East Sideu je sledil se izlet v Trump Tower na Starbucks kavo, ki me je tokrat razocarala. To pa je bil trenutek, ko sem v utrujenosti, bolecinah v nogah in vsesplosni izcrpanosti izdahnil "Jaz ne morem vec, ne premaknem se vec NIKAMOR!" Ampak sem se seveda se moral do najblizje podzemne postaje, ki je bila sicer res blizu, ampak sva morala trikrat potem prestopat do doma (ker lahko bi sla pa na eno, ki je bila recimo 5x dlje, pa bi se pripeljala direkt, ampak nisem zmogel). To je bil torej moj fizicni zlom v New Yorku, ampak saj je v redu, zdaj vsaj vem kje so moje meje. 5 dni neprestane hoje (delno s potovalkami in od drugega dneva naprej z zulji in v bolecinah:), spanje po nekaj ur na noc in splosna vzhicenost (ki tudi zre energijo). Niti ni tako slabo, kajne?:)
Ko sva dospela v hostel sem se ulegel na posteljo, zacel pisat blog na notebook in po parih minutah zaspal. To je bilo recimo ob 5h popoldne, zbudil sem se okrog desetih, ker sva se z Mitjem dobila z enim online znancem, ki se je izkazal za zelo skuliranega cloveka, sli smo v en bar v East Village in nekaj ur igrali bingo, ki me je popolnoma prevzel, kljub temu, da je naceloma to bolj igra upokojencev:) Na odru so bile ena debelusna diva, transvestit in lezbicna komedijantka, ki so zrebali stevilke in ves cas pokali res izvirne fore, mi za mizo pa smo se tudi cisto vziveli v igro in ena v nasi druzbi je celo zadela jackpot in dobila 92$, kar pomeni da je bila pijaca za nas vse zastonj:) Potem smo se odpravili v nek manjsi in cenejsi klub na 2. ulici in 1. aveniji, kjer smo po nekaj urah plesanja, pogovarjanja in zabavanja zapustili dogajanje in z Mitjem sva se okrog 4h zjutraj vrnila v hostel. In takole sem zdaj tukaj, ura je okrog 2 popoldne, zbudil sem se pred eno uro mogoce, se najedel in se spravil pisat.
Sem bil pa tudi priden in naredil galerijo fotografij, ki si jo lahko ogledate tukaj. Sproti se jo bom trudil nadgrajevat, zaenkrat pa vsebuje fotografije od 10. in 11. septembra. Namig: desetga sem oblecen v rumeno, enajstega pa v crtasto majico:)
Pa se bonus:
1 comment:
Aaaaaa zakon!:) Uzivita pa pozdravcek iz LJ.
Post a Comment